Znotraj organizacij notranja revizija deluje kot samostojna in nepristranska funkcija, katere namen je izboljševanje delovanja ter spremljanje učinkovitosti notranjih kontrol in upravljanja. Več si preberite na naslovu: http://www.loris.si/. Njena vloga ni le v nadzoru, temveč tudi v krepitvi zaupanja zaposlenih, vodstva in zunanjih deležnikov v procese in rezultate organizacije. Z doslednim analitičnim pregledovanjem revizija pripomore k doseganju strateških ciljev in skladnosti z notranjimi pravili ter zakonodajo. V sistemu notranjega nadzora ima posebno mesto – predstavlja tretjo obrambno linijo, ki preverja, ali nadzorni mehanizmi iz prvih dveh linij delujejo pravilno. Medtem ko prvo linijo sestavljajo vodstvene strukture, je druga zadolžena za operativno izvajanje in spremljanje ukrepov.

Prilagodljiv pristop notranje revizije za proračunske uporabnike

Organizacije, ki sodijo med proračunske uporabnike, morajo glede na višino proračuna redno izvajati notranje revizije. Če njihov letni proračun presega dva milijona evrov, je revizijo potrebno opraviti vsako leto. V primeru manjših uporabnikov zadostuje, da se revizija izvede najmanj vsakih 36 mesecev. Odločitev o tem, ali bodo revizijo izvajali z lastnimi kadri ali s pomočjo zunanjega izvajalca, ostaja v rokah organizacije. Ta prilagodljivost omogoča, da notranjo revizijo izvedejo strokovnjaki, brez da bi to preveč obremenjevalo obstoječe kadre. Tako se vodstvo lahko bolj posveti temeljnim nalogam, medtem ko revizorji zagotovijo kakovostno in neodvisno oceno delovanja.

Orodje za dolgoročno odpornost in izboljšave

Ena ključnih nalog notranje revizije je, da organizaciji pomaga prepoznati tveganja, predlaga ukrepe za njihovo obvladovanje ter opozarja na priložnosti za izboljšave. S tem prispeva k optimizaciji poslovnih procesov in trajnostni učinkovitosti organizacije. Pregled sistemov, postopkov in notranjih politik razkrije morebitna odstopanja ali pomanjkljivosti, ki jih je treba pravočasno nasloviti. Uspešnost revizijskega procesa pa je v veliki meri odvisna od kakovostno vzpostavljenega notranjega nadzora, ki mora biti dobro strukturiran in delujoč v praksi.

Notranjerevizijska listina kot osnova za usmerjeno izboljševanje

Cilj notranje revizije ni iskanje krivcev, temveč krepitev uspešnosti organizacije skozi sistematično obvladovanje tveganj in izboljšave procesov. S podrobno analizo obstoječih postopkov revizorji odkrivajo področja, kjer je mogoče povečati učinkovitost, ter predlagajo konkretne ukrepe za optimizacijo. Na ta način prispevajo k razvoju organizacije in dodajajo vrednost njenemu poslovanju. Vse dejavnosti notranje revizije pa temeljijo na notranjerevizijski listini, ki določa pravila, pristojnosti in obseg dela revizijske funkcije. Ta dokument zagotavlja, da je revizijsko delo skladno z mednarodnimi standardi ter z zahtevami Urada RS za nadzor proračuna, in tako predstavlja okvir za kakovostno in dosledno izvajanje nalog.

Prilagodljiva revizijska vsebina za večjo preglednost in zaupanje

Notranja revizija zajema raznolika področja delovanja organizacij, od kadrovskih postopkov in javnih naročil do priprave proračunov, zaključnih računov, upravljanja osnovnih sredstev in digitalizacije. Revizorji pri tem preverjajo, ali so kontrolni mehanizmi učinkoviti ter ali procesi potekajo v skladu z zakonodajo in najboljšimi praksami. Ena od ključnih nalog revizije je tudi zagotavljanje skladnosti računovodskih izkazov z veljavnimi standardi, kar prispeva k večji transparentnosti poslovanja. Uporabniki informacij, kot so vodstvo, deležniki ali javnost, tako dobijo zanesljive in preverjene podatke. Poleg tega se vsebina revizije prilagaja potrebam naročnika, kar omogoča ciljno reševanje konkretnih težav in večjo uporabno vrednost pregledov.

Poslovodska odgovornost in pomen revizije za zanesljivo poročanje

Glavna odgovornost za pravilno pripravo računovodskih izkazov vedno ostaja v rokah poslovodstva, ne glede na to, ali je revizija obvezna po zakonu ali opravljena prostovoljno. S pomočjo revizije se zmanjšuje možnost napak in povečuje verjetnost pravočasnega odkrivanja nepravilnosti ali prevar. Poslovodstvu revizijski pregled predstavlja pomembno podporo pri zagotavljanju verodostojnosti finančnih informacij. Revizor v svojem poročilu razloži uporabljene metode ter poda mnenje o tem, ali so izkazi v skladu z računovodskimi predpisi.