Puljenje zoba je pogosto zadnja rešitev, kadar druge zobozdravstvene metode ne dajo želenih rezultatov. Več informacij o puljenju zoba si preberite na tem naslovu. Čeprav ga marsikdo povezuje z bolečino, gre danes za varen in dobro obvladljiv poseg, saj se ekstrakcija zoba izvaja z naprednimi tehnikami in ustrezno pooperativno nego. Zobozdravniki se zanj odločijo premišljeno, ker lahko izguba zoba vpliva na estetiko nasmeha, govor in žvečenje, zato vedno najprej poskusijo z manj invazivnimi možnostmi.
Razlogi za odstranitev zoba
Obstajajo številni dejavniki, ki lahko privedejo do potrebe po puljenju. Huda poškodba zaradi kariesa, zloma ali travme pogosto onemogočajo sanacijo z zalivko ali krono. Parodontalna bolezen oslabi podporne strukture, kar povzroči nestabilnost zoba. V primeru trdovratnih okužb ali granulomov, ki jih ni mogoče pozdraviti drugače, je ekstrakcija zoba nujna. Pri nepravilno izraščajočih modrostnih zobeh lahko pride do bolečin in pritiskov na sosednje zobe, zato jih pogosto odstranimo. Včasih pa je ekstrakcija zoba potrebna zaradi priprave na protetične rešitve, denimo mostičke ali proteze.
Kako poteka ekstrakcija zoba
Puljenje zoba se izvaja v lokalni anesteziji, kar pomeni, da pacient med posegom ne čuti bolečine. Sam postopek se lahko razlikuje glede na zahtevnost, a običajno vključuje pregled in rentgenski posnetek, nato apliciranje anestetika, ločitev zoba od dlesni in na koncu njegovo odstranitev. Pri enostavnih primerih se zob hitro izvleče, medtem ko lahko kirurški poseg, denimo pri zlomljenih ali vraščenih modrostnih zobeh, zahteva rezanje dlesni ali odstranjevanje kosti. Po koncu se krvavitev zaustavi s sterilno gazo, po potrebi pa rana tudi zašije.
Nega po posegu
Da bi okrevanje potekalo čim bolj gladko, pacient prejme jasna navodila glede ustne higiene, prehrane in morebitnih zdravil proti bolečinam ali okužbam. Običajno celoten poseg traja med 20 in 60 minut, odvisno od zahtevnosti primera. Z doslednim upoštevanjem priporočil se tveganje za zaplete bistveno zmanjša, celjenje pa je hitrejše in manj neprijetno. Postopki puljenja zob se razlikujejo glede na zahtevnost in stanje zoba. Pri preprosti ekstrakciji se odstranjujejo zobje, ki so vidni v ustih, zobozdravnik jih s kleščami nežno razrahlja in nato izvleče. Kirurška ekstrakcija je potrebna pri zobeh, ki so delno zlomljeni pod dlesnijo, imajo zapletene ali nepravilno oblikovane korenine ali pa še niso popolnoma izrasli. Poseben primer je odstranjevanje modrostnih zob, ki se pogosto izvede kirurško zaradi pomanjkanja prostora ali nepravilnega izraščanja.
Težavnost glede na korenine
Lažji za odstranitev so običajno enokoreninski zobje, na primer sprednji zobje. Bolj zahtevni so večkoreninski zobje, kot so kočniki, saj imajo korenine pogosto razvejane ali zakrivljene, kar oteži postopek in zahteva natančno tehniko zobozdravnika. Hitrost okrevanja je odvisna od vrste posega in posameznikovega zdravstvenega stanja. Pomembno je, da pacient dosledno upošteva navodila zobozdravnika, saj s tem zmanjša tveganje za zaplete, kot so okužbe ali suha postekstrakcijska alveola.