Veliko ljudi v toplih poletnih dneh rado preživlja svoj prosti čas v naravi. Tam najdejo mir, hkrati pa se nadihajo čistega svežega zraka in primerno razgibajo. V naravi, zlasti v gozdu, pa se skriva kar nekaj nevarnosti, ki lahko brezskrbne poletne dni v hipu spremenijo v nočno moro. Ena izmed takšnih nevarnosti je pik klopa.
Zakaj je pik klopa za človeka lahko usoden?
Klop je majhna gozdna žival, ki ga s prostim očesom med sprehodom največkrat niti ne opazimo. Tudi njegov ugriz oziroma pik ni za nas prav nič boleč. Zato se pogosto zgodi, da usodni pik klopa prepozno opazimo. Ravno to pa je glavni razlog, da navidezno nedolžni ugriz majhne gozdne živalce postane nadloga, ki vam lahko tudi spremeni življenje. Klopi namreč s svojim ugrizom prenašajo tudi nekatere klopne bolezni, ki so znane po številnih zapletih. V primeru, ko pik klopa, ki je okužen, prepozno zaznamo, je namreč bolezen, ki jo je na nas prenesel klop, lahko že začela učinkovati. Zato je pomembno, da vsak pik klopa natančno opazujete in spremljate tudi svoje počutje v dneh po ugrizu. Če pride na kakršne koli nenavadne spremembe, o tem obvestite svojega osebnega zdravnika.
Katere so najpogostejše bolezni, ki jih lahko povzroči pik klopa?
Kot smo že omenili, klopi s svojim pikom lahko prenašajo kar nekaj bolezni. V Sloveniji se najpogosteje pojavljajo klopni meningoencefalitis, lymska borelioza ter humana granulocitna anoplazmoza. Slednja se pojavlja v najmanjšem obsegu, zato ji ne bomo posvetili posebne pozornosti.
Za najbolj nevarno bolezen, ki jo lahko povzroči pik klopa, velja klopni meningoencefalitis. Bolj uveljavljen izraz je klopni meningitis. Pri tej bolezni pride do zapletov zaradi obolenja osrednjega živčevja. To obolenje vam tako lahko v nekaj tednih popolnoma obrne življenje na glavo. Če vas klop okuži s klopnim meningoencefalitisom, se bodo prvi znaki bolezni pojavili približno v roku enega tedna od dne, ko se je zgodil pik klopa. Zgodi pa se lahko tudi da je doba od pika klopa pa do prvih znakov bolezni nekoliko daljša. Lahko traja tudi nekaj mesecev.
Torej, prvi znaki bolezni klopnega meningoencefalitisa so glavobol, slabost, bolečine v mišicah in sklepih. Lahko dobite tudi vročino. Če veste, da vas je pičil klop in se vam začnejo kazati prvi znaki bolezni, odidite nemudoma do osebnega zdravnika. Na tem mestu je okužba šele v prvi fazi, zato lahko zdravstveno osebje močno pripomore k temu, da ne bi prišlo do okužbe v drugi fazi. To pomeni, do okužbe centralnega živčnega sistema.
Če prvih znakov bolezni ne opazite, lahko bolezen napreduje v drugo fazo. To fazo prepoznate po še povečani slabosti, tresenju rok in nog, ponavljajočemu bruhanju. Lahko pride tudi do motenj ali izgube zavesti. Če bolezen napreduje do druge faze, lahko na vašem centralnem živčnem sistemu pusti trajne posledice, ki vas bodo zaznamovale še vse življenje. Ena izmed hujših posledic te bolezni je tudi trajna invalidnost.
Kaj pa lymska borelioza?
Kot smo že prej omenili, za drugo nevarno klopno bolezen v Sloveniji velja lymska borelioza. V splošnem pogovoru pa jo pogosto imenujemo kar borelioza ali borelija. Tudi to bolezen povzroči pik klopa, ki je bil predhodno okužen. V primerjavi s klopnim meningitisom pa se boreliozo hitreje in lažje odkrije. Na mestu klopovega pika začne nastajati krog ali oval rdeče ali svetlo rožnate barve. Tudi na tem mestu velja, da ko opazite znak borelioze, odidete do zdravnika, ki bo ustrezno nadaljeval zdravljenje.
Tudi borelioza lahko napade živčevje ali srce. Zdravljenje običajno poteka z antibiotiki in je večinoma uspešnejše kot zdravljenje klopnega meningoencefalitisa. Razlog za to je predvsem za to, da gre pri boreliozi za bakterijsko in ne virusno okužbo, ter da se jo hitreje odkrije zaradi razpoznavnega rdečega obroča.
Kako se lahko zaščitimo?
Ker si nihče ne želi pokvariti kvalitete svojega življenja zaradi tako majhne gozdne živalice, kot je klop, se je dobro pozanimati, kako preprečiti okužbo s klopnimi boleznimi.
Pomembno je, da se vsakič, ko pridete iz gozda ali sprehoda po naravi, dobro pregledate. Samopregled je ključnega pomena pri preprečevanju okužbe s katero izmed klopnih bolezni. Velja namreč, da če klopa odstranite v manj kot dvanajstih urah od trenutka, ko se je zgodil pik klopa, lahko s tem v veliki meri preprečite okužbo.
Ker pa samopregled ni vedno popolnoma učinkovit, ali pa je do prenosa okužbe že prišlo pred odstranitvijo klopa, je boljše, da poskrbite za dobro preventivo. Najučinkovitejša preventiva je cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu, ki se ga običajno opravlja v času, ko ni sezone klopov. Za popolno zaščito s cepljenje pa je na začetku potrebno nekoliko več odmerkov cepiva, nato pa obnavljanje cepljenja na pet let. Na žalost pa vas cepivo zaščiti le pred klopnim meningoencefalitisom, ne pa tudi pred ostalimi klopnimi boleznimi.
Zato da pik klopa za vas ali vaše bližnje ne bo usoden, za sprehod po gozdu ali naravi izberite svetla oblačila. Uporabljajte dober sprej proti klopom in se samopregledujte. Saj veste, preventiva je boljša kot kurativa.